Divje babe spomenik državnega pomena

Zaradi izjemne arheološke, kulturne in znanstvene vrednosti je Vlada Republike Slovenije Arheološki park Divje babe razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Najvišja stopnja varstva temu edinstvenemu najdišču zagotavlja skrbno ohranjanje in premišljeno upravljanje, obiskovalcem pa omogoča stik z enim najstarejših poglavij človeštva.

Kot poudarja direktor Zavoda za turizem Cerkno Gregor Novaković, ki upravlja park Divje babe, razglasitev parka za kulturni spomenik razumejo kot »veliko priznanje dozdajšnjemu delu in hkrati zavezo, da bodo park varovali tudi v prihodnje ter razvijali zgodbo najstarejšega glasbila na svetu«.

Skrivnostni svet neandertalca

Arheologi so v jami odkrili kosti več kot 60 različnih živalskih vrst, med katerimi prevladuje jamski medved, kameno in koščeno orodje ter ostanke kurišč ledenodobnega človeka. Obiskovalci lahko tudi danes v jami vidijo ostanke kosti različnih živali in jih primejo v roke.

Obisk jame ponuja prav posebno izkušnjo tudi zato, ker je to prva digitalizirana jama v Sloveniji.

»S projekcijo na steno jame prikažemo njeno zgodbo. Obiskovalci si tako lahko ogledajo arheološke plasti, najdbe v posameznih plasteh in njihove glavne značilnosti. V zgornjem delu jame pa jih v skrivnostni svet neandertalca popeljemo s kratkim videom,« razloži Gregor Novaković.

Neandertalčeva piščal

Piščal iz Divjih bab je edina na svetu, za katero zanesljivo vemo, da jo je izdelal neandertalec. Najdena je bila leta 1995 med arheološkimi izkopavanji v jami Divje babe I. Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda, vanjo pa so narejene štiri luknjice: dve sta ohranjeni v celoti in dve delno. Piščal iz Divjih bab je starejša od vseh drugih znanih paleolitskih piščali na svetu in hkrati prva, ki jo lahko nedvoumno pripišemo delu neandertalca. Odkritje je pomembno spremenilo pogled na neandertalce, saj dokazuje, da so bili prvi med človekovimi predniki, za katere vemo, da so poznali glasbila. 

Obisk parka

Arheološki park Divje babe si je mogoče ogledati le z vodnikom, in sicer od 1. aprila do 31. oktobra. Pozimi je jama zaprta, saj v njej prezimujejo netopirji. Vodeni ogledi poleg jame vključujejo tudi cerkev sv. Janeza Krstnika v Šebreljah, ki velja za eno najmočnejših energijskih točk v Sloveniji, ostaline prve svetovne vojne ter razgledne točke s čudovitimi pogledi na Idrijsko-Cerkljansko hribovje in dolino reke Idrijce.

Iz naselja Reka, kjer stoji informativna tabla, vodi označena pešpot do cerkve sv. Janeza Krstnika, izhodišča vodenih ogledov. Prav tako je urejena krožna pohodniška pot Reka–Šebrelje–Reka, ki vodi mimo jame nazaj na izhodišče. Ljubitelji aktivnega preživljanja prostega časa se lahko odločijo za kolesarsko pot, ki povezuje Cerkno, Šebrelje in okoliške vasi.