Slovenija ima le nekaj deset kilometrov obale, a se pod morsko gladino skriva bogat in raznolik podvodni svet. Letos sta raziskovalce in potapljače razveselili dve pomembni odkritji – najdba mladih osebkov velikega leščurja, največje školjke v Sredozemskem morju, ter pogostejša opažanja sredozemske morske lilije, skrivnostne in elegantne prebivalke morskega dna.
Nedaleč od Ljubljane se v zavetju gozda skriva Županova jama, največja za turizem urejena jama v osrednji Sloveniji. Dolenjski kras je voda oblikovala skozi milijone let, obiskovalci pa lahko to mojstrovino narave občudujejo povsem od blizu. Letos mineva sto let od odkritja te podzemne lepotice, z njo pa so povezane številne zanimive zgodbe.
Ajdovska deklica, ki jo najdemo na severni steni gore Prisojnik ali Prisank nad prelazom Vršič, je ena najprepoznavnejših naravnih znamenitosti v slovenskih Alpah. Gre za skalno obliko, ki spominja na ženski obraz, povezana pa je tudi z eno najbolj znanih slovenskih ljudskih pripovedk.
Pomlad je čas prebujanja. Ko se zemlja ogreje in ptice začnejo žvrgoleti ter cvetje nežno pokuka iz zemlje, se v človeku vzbudi poseben občutek upanja, novega začetka in radosti. Ta letni čas je skozi stoletja prinašal številne običaje, ki so povezani tako z naravo kot z ljudsko modrostjo in ustvarjalnostjo.
Ko 8. marca obeležujemo mednarodni dan žensk, se za cvetjem in čestitkami skrivajo tudi zanimivi podatki, ki razkrivajo, kako živijo ženske v Sloveniji. Statistika ni samo zbirka številk, ampak je ogledalo družbe.
Konec novembra in v začetku decembra postanejo številne ulice po Sloveniji zvečer svetlejše, hladne večere in noči pa preplavi prav posebna toplina. V (pred)prazničnem času mestna središča zaživijo v slavnostni preobleki, ulice in trgi pa za nekaj tednov postanejo prizorišča domišljije, glasbe, druženja in številnih dobrih želja. Slovenija v adventnem času ponuja vse od velikih koncertnih odrov, do intimnih svetlobnih instalacij, družinskih dogodkov in kulturnih festivalov.
Škocjanske jame so prvi slovenski naravni spomenik na Unescovem seznamu svetovne dediščine in hkrati eno najzanimivejših podzemnih območij na svetu. Njihova mogočnost obiskovalca prevzame z redkostjo geoloških oblik in življenja v naravi, ki razkriva tisočletja naravnih procesov.
Ptuj, ki leži ob reki Dravi in je poseljen že tisočletja, je danes arheološko in kulturno eno najbogatejših mest v srednji Evropi. Njegova prepoznavnost sega tudi zunaj meja Slovenije, in to ne le zaradi naziva najboljše evropsko mesto kulturne dediščine za leto 2026, temveč tudi zaradi izjemno številnih ohranjenih sledi preteklosti.
Slovenija je dežela raznolikih pokrajin, zato jo je vredno obiskati v katerem koli letnem času. Pozimi lahko smučate na zasneženih alpskih vrhovih, poleti pa se osvežite v toplem Sredozemskem morju. Poleg tega vas pričakujejo slikovita mesta, zanimivi muzeji, termalna kopališča, živahni festivali, lokalna kulinarika in številne aktivnosti na prostem. Kdaj torej obiskati Slovenijo? Odvisno od vaših želja!
Pohodništvo je čudovita dejavnost, pri kateri si zbistrimo glavo, se nadihamo svežega zraka, z njo pridobimo ali ohranimo kondicijo ter odkrijemo nove kotičke Slovenije. Poleg tega ponuja priložnost za druženje in občudovanje narave. A hoja po planinskih poteh zahteva nekaj telesne pripravljenosti in vztrajnosti ter temeljne orientacijske spretnosti. Pred odhodom na izlet je torej dobro premisliti o svoji telesni pripravljenosti, preveriti opis načrtovane poti.
Slovenija, zelena dežela v osrčju Evrope, živi in diha z naravo, hkrati pa ponuja ravnotežje med umirjenostjo naravnega okolja in prizadevnostjo njenih prebivalcev. Kljub svoji majhnosti ni le športna velesila, ampak tudi država znanstvenih in gospodarskih dosežkov, vrhunske kulinarike, bogate zgodovine ter dom srčnih, marljivih in gostoljubnih ljudi. Slovenijo je država, ki jo vredno obiskati, jo zares začutiti in doživeti.
Slovenija je pravi raj za pohodnike. Po vsej državi se razprostira več kot 10.000 kilometrov označenih planinskih poti, ki razkrivajo raznoliko naravo od cvetočih alpskih travnikov in obsežnih gozdov do kamnitih gorskih vrhov. Na vsaki poti se odpirajo novi razgledi na valovite hribovske verige ter vrhove od blizu in daleč. Novih izzivov je veliko, zato se odpravimo na izlet po priljubljenih pohodniških točkah.
