Namen zasedanja, ki poteka pod okriljem programa za okolje Združenih narodov, je pregled izvajanja konvencije in njenih protokolov ter določitev programa in prednostnih nalog pogodbenic za prihodnje dveletno obdobje.
V splošni razpravi pod sloganom »Zeleni prehod v Sredozemlju: od odločitev k dejanjem«, so sodelovali številni ugledni gostje iz različnih mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij.
V okviru COP 23 je potekalo ministrsko zasedanje, ki se ga je udeležila tudi ministrica mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo v funkciji ministrice za naravne vire in prostor, udeležence zasedanja pa je nagovoril predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. V panelni razpravi pa je v imenu Slovenije sodelovala tudi Lučka Kajfež Bogataj, ugledna znanstvenica in ena slovenskih pionirk na področju raziskovanja vpliva podnebnih sprememb.
-
COP 23 – Mladi bodo ključni nosilci sprememb pri zagotavljanju zdravega Sredozemlja. Foto: Peter Irman
-
Slovenija je gostila 23. zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije. Foto: Peter Irman
Na ministrskem zasedanju so se države pogodbenice s sprejemom Portoroške ministrske deklaracije zavzele za ukrepe hitrejšega zelenega prehoda in za investiranje v vodno, podnebno, prehransko in energetsko bolj varno prihodnost morja in obale Sredozemlja.
Uradni del zasedanja so spremljali številni stranski dogodki o aktualnih temah. Tokrat so bili v ospredje postavljeni mladi.
Na dogodku z naslovom »Izobraževanje in mladi: za trajnostno prihodnost Sredozemlja« so sogovorniki izmenjali dobre prakse in pripravili skupne usmeritve za preobrazbo šolskih sistemov v državah Sredozemlja, da bodo ti zagotavljali učinkovito orodje pri boju proti onesnaževanju okolja in prilagajanju na klimatske spremembe v luči vedno pogostejših in večjih izrednih vremenskih dogodkov.
-
Nacionalni koordinator Barcelonske konvencije dr. Mitja Bricelj. Foto: Peter Irman
Vloga Slovenije
Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z upravljanjem območij na kopnem, obali in morju, vključno s sodobnimi ukrepi za preprečevanje in ravnanje v primeru onesnaženj in drugih ekoloških nesreč. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom za zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb in izboljšanje biotske raznovrstnosti.
Uradna spletna stran slovenskega predsedovanja: cop23-slovenia.com
-
Predsednik vlade dr. Robert Golob: »Poskrbeti moramo za hrano, energijo, podnebje in varnost na celotnem območju Sredozemlja. To je nekaj, kar resnično dolgujemo našim otrokom, naši skupni zgodovini in skupni prihodnosti«. Foto: Peter Irman
-
Predsednik vlade dr. Robert Golob in državna sekretarka Maša Kociper. Foto: Peter Irman
Tudi sicer je Slovenija na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse. Je prva država v Evropski uniji s pomorskim prostorskim planom Slovenije (PPP Slovenija), v času predsedovanja Svetu EU pa je uspela s pridobitvijo konsenza pogodbenic za razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (MED SECA), kar je bil najpomembnejši dosežek COP 22 v Turčiji in ga bo mednarodna pomorska organizacija (IMO) uveljavila leta 2025.
