Čarobnost velike noči za otroke je predvsem v barvanju velikonočnih jajc. Poleg barvanja, slikanja in lepljenja je to tudi priložnost za igro. Večina nas je že slišala za lov na velikonočnega zajčka, ki pa ni slovenska navada, zato je smiselno otroke seznaniti predvsem s slovenskimi velikonočnimi igrami.
Krajši dnevi, hladna jutra, rdeče obarvani listi vinske trte in oljčni nasadi, polni zrelih plodov, v slovenski Istri naznanjajo začetek sezone obiranja oljk. Oljkarstvo se je na slovenskih tleh začelo že v rimskih časih in danes je ena najpomembnejših tradicionalnih kmetijskih dejavnosti na Primorskem. Čeprav slovenska pridelava oljčnega olja po količini ne more tekmovati z velikimi sredozemskimi pridelovalkami, kot so Italija, Grčija in Španija, pa se naše oljčno olje ponaša z izjemno kakovostjo in prepoznavnim okusom.
Najstarejši folklorni festival v Sloveniji, ki letos poteka od 21. do 25. junija v Črnomlju, vabi v deželo belih brez, reke Kolpe in bogate kulturne dediščine.
Vsako leto decembra v naše kraje prispejo Božičkovi nabiralniki, v katerih se zbirajo pisma, ki jih otroci iz Slovenije pošiljajo Božičku. Otroci lahko pisma Božičku napišejo v okviru posebnih dogodkov pisanja pisem ali pa jih napišejo sami in preprosto oddajo v nabiralnik. Ti so postavljeni po različnih krajih po Sloveniji.
Prvi teden slovenske hrane bo danes zaokrožil tradicionalni slovenski zajtrk. Številne šole, vrtci in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi bodo tako štirinajsto leto zapored tretji petek v novembru začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki pomeni promocijo lokalnega ter spodbujanje zavedanja pomena domače samooskrbe.
Tradicionalni slovenski zajtrk je glavni dogodek dneva slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsako leto na tretji petek v novembru. Letos, 17. novembra, poteka pod sloganom: »Kruh za zajtrk – super dan!«
Slovenci smo ponosni na bogato tradicijo vinogradništva. Pozno poletje in zgodnja jesen sta za vinogradnike najlepši čas, saj takrat obirajo sadove preteklega dela. Trgatev je tudi priložnost za druženje, povezovanje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine.
20. maja že šesto leto zapored zaznamujemo svetovni dan čebel, ki ga je na slovensko pobudo 20. decembra 2017 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. S praznovanjem tudi letos opozarjamo na dejstvo, da so čebele za življenje na tem planetu izredno pomembne.
Na tretji petek v novembru, 18. novembra, je dan slovenske hrane in ob tem letos že dvanajstič izvajamo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk.
Tudi letos na tretji petek v novembru, 20. novembra, zaznamujemo dan slovenske hrane in ob tem izvajamo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki bo že deseti po vrsti. Njegova izvedba bo zaradi epidemije covida-19 letos drugačna.
Leta 1979 je arhitekt dr. Peter Fister zapisal, da je dediščino stavbarstva mogoče ohranjati na različne načine. Lahko jo konserviramo v dejanskem stanju ali pa ji poiščemo nove vsebine, prilagojene in podrejene njeni kulturni vrednosti.
Voda, tako sladka kakor slana, že od nekdaj privlači ljudi. Zato ne preseneča, kako močna čustva lahko vzbuja opazovanje solin. To je okolje, kjer sta se narava in človek prepletla v tiho sožitje.
