Kartuzijanski samostan Pleterje je danes edina še delujoča kartuzija v Sloveniji ter eden najprepoznavnejših spomenikov sakralne dediščine na Slovenskem. Leži v mirnem okolju Dolenjske, v zavetju Gorjancev, kjer je kartuzija že stoletja prostor tišine, umika in duhovne poglobitve. Nedavna razglasitev samostana za kulturni spomenik državnega pomena pa še potrjuje njegov izjemni zgodovinski, kulturni in duhovni pomen.
V Sloveniji bi težko našli koga, ki ne pozna bralne značke. Večina se je z njo srečala že v osnovni šoli. To kulturno gibanje, vpisano v register slovenske nesnovne kulturne dediščine, že desetletja spodbuja ljubezen do branja. V pogovoru z Gajo Kos, predsednico Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, in njenimi sodelavci odkrivamo, zakaj gre za edinstveno zgodbo tudi v mednarodnem prostoru.
Pomlad je čas prebujanja. Ko se zemlja ogreje in ptice začnejo žvrgoleti ter cvetje nežno pokuka iz zemlje, se v človeku vzbudi poseben občutek upanja, novega začetka in radosti. Ta letni čas je skozi stoletja prinašal številne običaje, ki so povezani tako z naravo kot z ljudsko modrostjo in ustvarjalnostjo.
Prešernova hiša v Vrbi na Gorenjskem je rojstni dom največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna in eden najpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji. Je tudi najbolj obiskan slovenski muzej.
Slovenija je leto 2026 razglasila za leto pesnika Srečka Kosovela in pisateljice Zofke Kveder. Ob stoletnici njune smrti želi počastiti dve izjemni osebnosti slovenske književnosti ter spomniti na njun pomen za slovensko kulturo in družbo.
Maskiranje je del našega vsakdanjika in praznikov, z različnimi šegami se že od nekdaj povezuje z letnim in življenjskim krogom človeka. Slovenski etnografski muzej na občasni razstavi Maske: od rituala do karnevala prikazuje različne oblike maskiranja, v ospredju pa je pustna dediščina Slovenije.
Iz vasice Čadrg na Tolminskem so pred nekaj več kot dvema letoma poročali o presenetljivem odkritju. Med obnovo napajališč za živino so našli šest hlodov, zakopanih globoko v mulju. Izkazalo se je, da pripadajo jelki, ki je v teh krajih rastla pred več kot šest tisoč leti, v obdobju koliščarjev. Iz tega dragocenega lesa je priznani goslar Daniel Musek ustvaril violino, ki jo je poimenoval mati violin.
Lublanske novice veljajo za prvi slovenski časnik in so pomemben mejnik v zgodovini slovenskega jezika in kulture. Izhajati so začele konec 18. stoletja. Takrat se je v Sloveniji namreč že razvijala ideja o stalni periodični publikaciji, ki bi prinašala novice, zabavne in poučne vsebine ter informacije o politiki, gospodarstvu in kulturi.
Ulični kiosk je majhen objekt, ki ga v mestu pogosto spregledamo, a ima pomembno vlogo. V njih prodajajo časopise, prigrizke in druge drobne predmete, kioski pa so tudi točke, pri katerih se mimoidoči ustavijo, si izmenjajo nekaj besed in na hitro opravijo nakup.
Projekt, v okviru katerega sta Nova Gorica in Gorica nosili naslov evropska prestolnica kulture (EPK), je prinesel izjemno pestro ustvarjalno dogajanje. V programu je na več kot 1600 dogodkih sodelovalo približno 19 tisoč ljudi, našteli so milijon obiskovalcev. To je bila prva čezmejna prestolnica kulture v štiridesetletni zgodovini pobude in leto, ki bo na Goriškem pustilo trajni pečat.
V majhni gorenjski vasi Brezje blizu Radovljice pod Karavankami stoji mogočna bazilika Marije Pomagaj. Vsako leto jo na praznik Marijinega vnebovzetja oziroma veliki šmaren obišče več kot 10.000 ljudi.
Vsako poletje se ulice in trgi Maribora napolnijo z živahnim utripom Festivala Lent, največjega poletnega festivala na prostem v Sloveniji in enega najstarejših takšnih v Evropi. Že več kot 30 let prinaša bogat in raznolik kulturni program, ki povezuje umetnike z vsega sveta ter ustvarja nepozabna doživetja za domače in tuje obiskovalce.
