Sredi noči se po ozki poti proti Trstu opravi skupina žensk. Na glavah nosijo jerbase, polne sadja in zelenjave. Do mesta jih čaka še šest ali sedem ur hoje. Domov se bodo vrnile šele zvečer, z moko ali kavo, pa tudi nekaj denarja, če bodo imele srečo.
Kako so ljudje nekoč zapisovali svoje misli, izražali verovanja, označevali lastnino ali pripovedovali zgodbe? Kaj nam o tem danes sporočajo predmeti iz davne preteklosti? Razstava Čivki iz preteklosti, ki je do 23. avgusta na ogled v ljubljanskem Cankarjevem domu, ob izjemnih arheoloških najdbah razkriva prve sledove simbolov, znakov in zapisov, odkritih na območju današnje Slovenije. Med razstavljenimi predmeti jih nekaj nosi prav poseben naziv – najstarejši na svetu.
Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, temelji na izvirnem delu patra Romualda oziroma Lovrenca Marušiča z začetka 18. stoletja. Besedilo je nastalo na podlagi tradicije uprizoritev slovenskih spokorniških procesij. Sestavljeno je iz 865 verzov in trinajstih simbolnih podob: Raj, Smrt, Gospodova večerja, Samson, Krvavi pot, Bičanje, Kronanje, Hieronim, Glej, človek, Kristus na križu, Mati sedem žalosti, Skrinja zaveze in Božji grob. Letošnja uprizoritev bo prva od vpisa na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine leta 2016.
Ko 8. marca obeležujemo mednarodni dan žensk, se za cvetjem in čestitkami skrivajo tudi zanimivi podatki, ki razkrivajo, kako živijo ženske v Sloveniji. Statistika ni samo zbirka številk, ampak je ogledalo družbe.
Slikovita in razgibana pokrajina Idrijsko-Cerkljanskega hribovja skriva eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na Slovenskem. V jami na strmem skalnatem pobočju nad dolino Idrijce so arheologi odkrili izjemne sledi življenja izpred več deset tisoč let, med njimi tudi znamenito neandertalčevo piščal. Približno 60 tisoč let stara piščal je najstarejše ohranjeno glasbilo na svetu in dragocenost svetovnega pomena, saj potrjuje, da je bil neandertalec tako kot mi popolnoma razvito duhovno bitje, zmožno prefinjenega umetniškega ustvarjanja, kot je glasba.
Ko se zasliši pisk lokomotive in se nad vagoni dvigne para, prihaja nekaj posebnega: vlak, ki ne povezuje le krajev, temveč tudi ljudi, spomine in praznično pričakovanje. Božiček namreč ne potuje le z jeleni, v Ljubljano in še nekatera druga mesta pride tudi s parno lokomotivo.
Otroštvo nekdanjih generacij je bilo neločljivo povezano s prosto igro na dvorišču, travniku ali pred domačo hišo. Svet, ki so ga oblikovali otroci, je temeljil na domišljiji, iznajdljivosti in skupnosti. Glavni pripomočki so bili kamenčki, elastika, kreda ali kar lastno telo, pravila pa so nastajala sproti. Danes otroci odraščajo v okolju izobilja ponudb in krožkov, vendar je igra brez igrač, nekoč nekaj samoumevnega, vse bolj redka.
Ptuj, ki leži ob reki Dravi in je poseljen že tisočletja, je danes arheološko in kulturno eno najbogatejših mest v srednji Evropi. Njegova prepoznavnost sega tudi zunaj meja Slovenije, in to ne le zaradi naziva najboljše evropsko mesto kulturne dediščine za leto 2026, temveč tudi zaradi izjemno številnih ohranjenih sledi preteklosti.
Slovenija 17. avgusta obeležuje dan priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, državni praznik, ki nas spominja na enega ključnih dogodkov v naši zgodovini. Na ta dan leta 1919 je v Beltincih potekalo množično ljudsko zborovanje, na katerem so se prebivalci Prekmurja po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev matični domovini.
Letos mineva osemdeset let od konca druge svetovne vojne in petinsedemdeset let od predstavitve Schumanove deklaracije. Ta dva mejnika sta ključno vplivala na nastanek Evropske unije. Devetega maja praznujemo dan Evrope, ki slavi enotnost in mir. V obdobju negotovosti in številnih novih izzivov je pomen tega praznika še toliko večji.
Ljubljana je bila od 23. februarja 1942 do 26. maja 1945 obdana z bodečo žico, ki jo je postavila italijanska vojska. Prebivalci so kar 1.170 dni preživeli ujeti v mestu, prehod je bil mogoč le s posebno dovolilnico. Danes je tam, kjer je Ljubljano nekoč obkrožala bodeča žica, speljana 32,5 kilometra dolga pot, Pot spominov in tovarištva.
V Cerkljanskem muzeju je na ogled razstava Zdravljeni v zavetju gozda - partizanske bolnice v Kočevskem rogu. Z razstavo želijo opozoriti na ohranjeni bolnici Jelendol in Zgornji Hrastnik, ki sta spomenika državnega pomena. Razstava Mateja Riflja bo na ogled do 1. decembra.
