Vsako leto po svetu opravijo približno 28 milijonov operacij sive mrene. Da je ta najpogostejši poseg v medicini hiter, varen in prijaznejši do bolnikov kot nekoč, je zaslužen tudi slovenski inženir Anton Banko, ki je s tehnološkimi rešitvami trajno spremenil očesno kirurgijo.
Na jugu Francije nastaja ITER, največji eksperimentalni fuzijski reaktor na svetu. Del te zgodbe so tudi slovenski strokovnjaki, ki sodelujejo pri razvoju tehnologije, s katero želijo dokazati, da je jedrska fuzija, ki poganja Sonce in zvezde, lahko varen in trajnostni vir energije.
Umetna inteligenca, ki je v zadnjih letih postala neizbežen del naših življenj, ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Razvoj umetne inteligence v Sloveniji se je začel že v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so bili domači raziskovalci med pionirji tega področja. Kar se je začelo na skromnem podstrešju, je vodilo do svetovnih prelomnih inovacij.
V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani se začenja prva klinična študija za razvoj genskega zdravila, ki je plod predvsem slovenskega znanja in vztrajnosti. Zdravilo urbagen je genska nadomestna terapija za zdravljenje sindroma CTNNB1. Gre za izjemen mejnik, saj bo prvič v zgodovini Slovenije poleg razvoja zdravila, ki je večinoma potekal pri nas, izvedena tudi klinična študija faze I/II za zdravljenje genske bolezni.
Slovenski in tuji raziskovalci, predstavniki univerz, inštitutov ter državne uprave so se v Ljubljani udeležili Informativnega dne NATO programa Znanost za mir in varnost (Science for Peace and Security – SPS). Dogodek je ponudil priložnost za spoznavanje z delovanjem programa, njegovega finančnega mehanizma ter možnostmi sodelovanja pri mednarodnih znanstvenih in tehnoloških projektih.
Znanost nas je pripeljala dlje, kot smo si kadar koli predstavljali. Podaljšuje naša življenja, omogoča komuniciranje prek celin in razkriva najbolj oddaljene kotičke vesolja. Če se le ozremo okoli sebe, lahko hitro ugotovimo, kako zelo je znanost povezana z našim vsakodnevnim življenjem. Ko na pametnem telefonu preverimo vremensko napoved, vzamemo zdravila, uporabljamo internet ali navigacijo, se zanašamo na delo raziskovalk in raziskovalcev, ki z radovednostjo in vztrajnostjo izboljšujejo naš svet.
Slovenski jezik ni le sredstvo za sporazumevanje, ampak je temelj narodne identitete. Stoletja je kljuboval različnim oblastem in vplivom, tehnološki razvoj pa ga postavlja pred nove izzive. Da bi slovenščina obdržala svoj prostor v digitalni prihodnosti, strokovnjaki s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani gradijo generativni model za slovenščino oziroma GaMS, slovensko različico velikih jezikovnih modelov, kot sta ChatGPT in Claude.
Čeprav je Slovenija iz vesolja videti kot droben košček Zemlje, njena vloga v vesolju postaja čedalje opaznejša. Septembra 2020 sta iz Francoske Gvajane poletela prva slovenska satelita, s čimer je Slovenija stopila ob bok državam, ki že raziskujejo vesolje. Ta zgodovinski mejnik je dokaz, da slovensko znanje in inovativnost segata tja, kjer se tehnološke meje mogočega šele začenjajo. Pet let pozneje poglejmo, kako sta se projekta razvila in kakšen pomen imata danes.
Slovenija utrjuje svojo zavezanost digitalni prihodnosti. Predvidoma leta 2027 bo namreč zaživel sodoben podatkovni center z visokozmogljivim superračunalnikom in tovarno umetne inteligence. Država se bo tako pridružila vodilnim evropskim središčem za umetno inteligenco. Superračunalnik bo podpiral znanstvene in industrijske raziskave, akademsko delo ter javne storitve.
"Pomembno je, da bi imeli močno krovno blagovno znamko Made in Slovenia, ki temelji na kakovosti. Z njo bi namreč dokazali, da znamo v Sloveniji narediti dobre izdelke. Blagovna znamka Made in Slovenia bi nam pomagala tudi pri prebijanju na tuje trge," je menil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han na srečanju ambasadorjev slovenskega gospodarstva v Lipici.
Na Bledu se je uspešno zaključil panel o turizmu z naslovom Moč podatkov v turizmu danes in jutri, ki je potekal v okviru 19. mednarodne konference Blejski strateški forum. Dogodek, ki ga je organizirala Slovenska turistična organizacija v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, je združil vrhunske strokovnjake, predstavnike držav, destinacij in turističnega gospodarstva iz Slovenije in tujine, ki so razpravljali o ključni vlogi podatkov pri oblikovanju prihodnosti turističnega sektorja.
Baron Ferdinand Avguštin Hallerstein je bil slovenski znanstvenik, ki je večino življenja kot misijonar preživel na Kitajskem in s svojimi inovativnimi rešitvami prispeval k znanosti o astronomiji.
