Kako zvenijo rastline?
Rastline običajno doživljamo skozi pogled, vonj ali dotik. Pa jih je mogoče tudi slišati? V Arboretumu Volčji Potok raziskujejo prav to vprašanje in obiskovalcem ponujajo nov način zaznavanja rastlinskega sveta – skozi zvok.
Déan iniúchadh ar an tSlóivéin
Izbrana oznaka: zeleno
32 scéal le fáil amach
Scéalta
Ajdovska deklica
Ajdovska deklica, ki jo najdemo na severni steni gore Prisojnik ali Prisank nad prelazom Vršič, je ena najprepoznavnejših naravnih znamenitosti v slovenskih Alpah. Gre za skalno obliko, ki spominja na ženski obraz, povezana pa je tudi z eno najbolj znanih slovenskih ljudskih pripovedk.
Čarobna Goriška brda
Brda so v stoletjih razvila edinstveno podobo, kjer se prepletajo zgodovina, narava in tradicija, a prav pomlad je čas, ko ta pokrajina zares zaživi v svoji najbolj prepoznavni in skoraj pravljični podobi.
Slovenija je tretja najbolj gozdnata država EU
Številni obiskovalci, ki pridejo v Slovenijo z letalom, so osupli nad pogledom, ki se odpre med pristajanjem letala: pod njimi valovi preproga v vseh odtenkih zelene. Slovenija je zeleno srce Evrope predvsem zato, ker gozdovi prekrivajo skoraj 60 odstotkov slovenskega ozemlja. Smo tretja najbolj gozdnata država v Evropski uniji, takoj za Finsko in Švedsko. To ni naključje, temveč preplet naravnih danosti, zgodovine in premišljenega upravljanja.
Otroška ustvarjalnost, ki povezuje Slovenijo s svetom
Projekt Slovenski novoletni okrasek pri nas doma tudi v letu 2025 dokazuje, da kulturna povezanost ne pozna meja. V času, ko se dnevi skrajšajo, večeri zasvetijo v prazničnih lučkah, otroško pričakovanje pa napolni domove s toplino, projekt s svojo srčnostjo in ustvarjalnostjo že več let povezuje slovenske otroke doma in po svetu ter gradi mostove med skupnostmi na različnih celinah.
Podzemni svet Škocjanskih jam
Škocjanske jame so prvi slovenski naravni spomenik na Unescovem seznamu svetovne dediščine in hkrati eno najzanimivejših podzemnih območij na svetu. Njihova mogočnost obiskovalca prevzame z redkostjo geoloških oblik in življenja v naravi, ki razkriva tisočletja naravnih procesov.
Planinske koče: več kot le zavetje v gorah
Ko korak postaja čedalje težji in se odpre dih jemajoči razgled, za ovinkom s svojo pristno toplino pričaka planinska koča. Te edinstvene postojanke so pomemben del planinske izkušnje in del slovenske kulturne dediščine. Tam si je mogoče privoščiti topel obrok, se odpočiti ali poiskati zavetje.
Lovci na tartufe
Jesen je poleg ostalih številnih opravil tudi čas za pobiranje tartufov. V slovenski Istri zraste največ črnih poletnih tartufov, najbolj cenjeni pa ostajajo beli tartufi, ki jih kopljejo med septembrom in januarjem. V naboru različnih gomoljik so tu še mali beli tartufi, t. i. bianchetti, ki rastejo marca in ne uživajo tako visokega ugleda, kot večji beli.
150 let čebelarstva v Sloveniji
V Sloveniji letos zaznamujemo kar tri obletnice, povezane s čebelarstvom: 150 let organiziranega čebelarstva na Slovenskem, 250. obletnico smrti utemeljitelja sodobnega čebelarstva Antona Janše ter 20. obletnice vključitve Apimondie Ljubljana v organizacijo Apimondia in začetka delovanja Čebelarske šole Antona Janše.
4. Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani
Generalna skupščina Združenih narodov je 29. september razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Dan je namenjen seznanjanju javnosti o razsežnosti težave in iskanju rešitev, saj je zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane izjemnega pomena za prehod v trajnostne prehranske sisteme.
Mednarodni dan reke Save
Prvega junija praznujemo mednarodni dan reke Save, ki ga obeležujejo štiri države: Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija in Srbija, skozi katere si Sava utira svojo pot.
24. april je slovenski dan brez zavržene hrane
Slovenija je za dan brez zavržene hrane razglasila 24. april. Vsako leto se bodo na ta dan izvajale različne (komunikacijske) aktivnosti, povezane s preprečevanjem izgub hrane in odpadne hrane. Pobudo za tak dan so dale nevladne organizacije, datum pa je izbran premišljeno – zavržene hrane je namreč okoli tega dne največ.
12 as 32 á dtaispeáint