Nad razgibano pokrajino Velikih Lašč se že stoletja dviga grad Turjak, eden najprepoznavnejših gradov na Slovenskem in simbol naše bogate kulturne dediščine. Njegovi mogočni zidovi so bili priča uspehom in preizkušnjam plemiških rodbin, pomembnim zgodovinskim dogodkom ter razvoju slovenskega prostora. Danes je grad znova odprl svoja vrata obiskovalcem in začenja novo poglavje svoje zgodbe.
Sredi noči se po ozki poti proti Trstu opravi skupina žensk. Na glavah nosijo jerbase, polne sadja in zelenjave. Do mesta jih čaka še šest ali sedem ur hoje. Domov se bodo vrnile šele zvečer, z moko ali kavo, pa tudi nekaj denarja, če bodo imele srečo.
Kako so ljudje nekoč zapisovali svoje misli, izražali verovanja, označevali lastnino ali pripovedovali zgodbe? Kaj nam o tem danes sporočajo predmeti iz davne preteklosti? Razstava Čivki iz preteklosti, ki je do 23. avgusta na ogled v ljubljanskem Cankarjevem domu, ob izjemnih arheoloških najdbah razkriva prve sledove simbolov, znakov in zapisov, odkritih na območju današnje Slovenije. Med razstavljenimi predmeti jih nekaj nosi prav poseben naziv – najstarejši na svetu.
Sedma kitica Zdravljice Franceta Prešerna je slovenska himna, melodija pa je povzeta iz istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla. V spomin na pomembne osebnosti, povezane z nastankom tega državnega simbola, so v Premrlovi rojstni hiši v Podnanosu pri Vipavi uredili Hišo Zdravljica.
Kartuzijanski samostan Pleterje je danes edina še delujoča kartuzija v Sloveniji ter eden najprepoznavnejših spomenikov sakralne dediščine na Slovenskem. Leži v mirnem okolju Dolenjske, v zavetju Gorjancev, kjer je kartuzija že stoletja prostor tišine, umika in duhovne poglobitve. Nedavna razglasitev samostana za kulturni spomenik državnega pomena pa še potrjuje njegov izjemni zgodovinski, kulturni in duhovni pomen.
V časih, ko se sprašujemo, ali je mir sploh še mogoče doseči in ohraniti, Ptica upanja za mir svetu prinaša močno temeljno sporočilo. Umetniško delo slovenske umetnice Eve Petrič je te dni na ogled v New Yorku, v bližini sedeža Združenih narodov.
Brda so v stoletjih razvila edinstveno podobo, kjer se prepletajo zgodovina, narava in tradicija, a prav pomlad je čas, ko ta pokrajina zares zaživi v svoji najbolj prepoznavni in skoraj pravljični podobi.
V Sloveniji bi težko našli koga, ki ne pozna bralne značke. Večina se je z njo srečala že v osnovni šoli. To kulturno gibanje, vpisano v register slovenske nesnovne kulturne dediščine, že desetletja spodbuja ljubezen do branja. V pogovoru z Gajo Kos, predsednico Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, in njenimi sodelavci odkrivamo, zakaj gre za edinstveno zgodbo tudi v mednarodnem prostoru.
Čarobnost velike noči za otroke je predvsem v barvanju velikonočnih jajc. Poleg barvanja, slikanja in lepljenja je to tudi priložnost za igro. Večina nas je že slišala za lov na velikonočnega zajčka, ki pa ni slovenska navada, zato je smiselno otroke seznaniti predvsem s slovenskimi velikonočnimi igrami.
Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, temelji na izvirnem delu patra Romualda oziroma Lovrenca Marušiča z začetka 18. stoletja. Besedilo je nastalo na podlagi tradicije uprizoritev slovenskih spokorniških procesij. Sestavljeno je iz 865 verzov in trinajstih simbolnih podob: Raj, Smrt, Gospodova večerja, Samson, Krvavi pot, Bičanje, Kronanje, Hieronim, Glej, človek, Kristus na križu, Mati sedem žalosti, Skrinja zaveze in Božji grob. Letošnja uprizoritev bo prva od vpisa na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine leta 2016.
Dirigentka Mojca Lavrenčič iz Vipave je na prestižnem tekmovanju La Maestra v Parizu dosegla tisto, o čemer sanjajo številni: zmagoslavje, ki odpira vrata do nastopov na svetovnih koncertnih odrih. A pot do tja ni bila posuta s cvetlicami, temveč je bila tlakovana z vztrajnostjo, trdim delom, vero v čudeže in globoko ljubeznijo do glasbe.
Slovenija si prizadeva za izboljšanje bralne pismenosti in krepitev bralne kulture. Z razglasitvijo nacionalnega dneva branja, ki ga letos zaznamujemo prvič, država spodbuja posameznike vseh generacij, da znova odkrijejo veselje do knjige in prepoznajo številne koristi rednega branja.
