Po podatkih SURS-a je Slovenija v 2021 v primerjavi z letom prej uvozila količinsko več mesa (povečanje za 8 %), sadja (7 %), žit (4 %) in zelenjave (3 %). Po drugi strani pa je upadla količina uvoženega krompirja (za 4 %).
V 2021 smo na letni ravni izvozili več zelenjave (povečanje za 23 %), žit (16 %), mesa (13 %) in sadja (6 %), medtem ko se je zmanjšala količina izvoženega krompirja (za 23 %).
-
16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. Infografika: Irena Kogoj/UKOM
-
Gospodinjstva v Sloveniji so v 2021 za hrano porabila 14,4 % svojih izdatkov. Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info
Živilski izdelki dražji
V obdobju od lanskega do letošnjega septembra so se zvišale cene vseh skupin prehrambnih izdelkov, in sicer v povprečju za 15 %. Najbolj, za več kot tretjino (34 %), so se podražila olja in maščobe, sledili so mleko, sir in jajca (za 18 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 17 %). Najmanj, za 7 %, so cene zrasle skupini sladkih izdelkov (sladkor, marmelada, med, čokolada in konditorski izdelki).
Gospodinjstva namenijo za hrano več kot desetino izdatkov
Gospodinjstva v Sloveniji so v 2021 za hrano porabila 14,4 % svojih izdatkov, v EU-27 pa nekoliko več, v povprečju 14,8 %. Ta delež je bil najnižji na Irskem, 8,3 %, najvišji pa v Romuniji, 25,2 %.
Koliko hrane zavržemo vsako leto?
Prebivalec Slovenije je v 2021 zavrgel v povprečju 68 kg hrane, to je 10 kilogramov več kot leta 2013. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih (več kot polovica), najmanj pa v proizvodnji hrane (manj kot desetina). Neužitni del (olupki, jajčne lupine, kosti idr.) je predstavljal 62 % vse odpadne hrane.
Vir: SURS
