Večina ljudi stopnic pred vhodom, visokih robnikov ali skiroja, puščenega na pločniku, skoraj ne opazi. Za nekoga na invalidskem vozičku, slepo ali slabovidno osebo pa lahko pomenijo nepremostljivo oviro. Preverimo, kako dostopna je že Slovenija in kako si lahko osebe z različnimi oblikami oviranosti olajšajo pot.
V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani se začenja prva klinična študija za razvoj genskega zdravila, ki je plod predvsem slovenskega znanja in vztrajnosti. Zdravilo urbagen je genska nadomestna terapija za zdravljenje sindroma CTNNB1. Gre za izjemen mejnik, saj bo prvič v zgodovini Slovenije poleg razvoja zdravila, ki je večinoma potekal pri nas, izvedena tudi klinična študija faze I/II za zdravljenje genske bolezni.
Znanost nas je pripeljala dlje, kot smo si kadar koli predstavljali. Podaljšuje naša življenja, omogoča komuniciranje prek celin in razkriva najbolj oddaljene kotičke vesolja. Če se le ozremo okoli sebe, lahko hitro ugotovimo, kako zelo je znanost povezana z našim vsakodnevnim življenjem. Ko na pametnem telefonu preverimo vremensko napoved, vzamemo zdravila, uporabljamo internet ali navigacijo, se zanašamo na delo raziskovalk in raziskovalcev, ki z radovednostjo in vztrajnostjo izboljšujejo naš svet.
Slovenski jezik ni le sredstvo za sporazumevanje, ampak je temelj narodne identitete. Stoletja je kljuboval različnim oblastem in vplivom, tehnološki razvoj pa ga postavlja pred nove izzive. Da bi slovenščina obdržala svoj prostor v digitalni prihodnosti, strokovnjaki s Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani gradijo generativni model za slovenščino oziroma GaMS, slovensko različico velikih jezikovnih modelov, kot sta ChatGPT in Claude.
"Pomembno je, da bi imeli močno krovno blagovno znamko Made in Slovenia, ki temelji na kakovosti. Z njo bi namreč dokazali, da znamo v Sloveniji narediti dobre izdelke. Blagovna znamka Made in Slovenia bi nam pomagala tudi pri prebijanju na tuje trge," je menil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han na srečanju ambasadorjev slovenskega gospodarstva v Lipici.
Baron Ferdinand Avguštin Hallerstein je bil slovenski znanstvenik, ki je večino življenja kot misijonar preživel na Kitajskem in s svojimi inovativnimi rešitvami prispeval k znanosti o astronomiji.
Nemško podjetje H2Fly je v sodelovanju s partnerskima družbama Pipistrel in Air Liquide na mariborskem letališču kot prvo na svetu izvedlo polet s štirisedežnim letalom, ki ga poganja tekoči vodik, in posadko. Kot je ob tem povedal prvi mož omenjenega podjetja Josef Kallo, so s tem mejnikom postali pionirji na poti k letalstvu brez emisij.
Po poklicu gradbeni inženir, predavatelj in podjetnik je svetovno znan projektant mostov, po katerega načrtih je bilo zgrajenih 200 takih objektov. Njegov zdaj najbolj odmeven projekt je Pelješki most, ki velja za enega največjih sodobnih inženirskih dosežkov v Evropi v zadnjih letih.
Na XXVII. Dnevih slovenske uprave, ki jih organizirajo na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, so 25. septembra 2020 razglasili zmagovalca natečaja za najboljšo izboljšavo v javni upravi Premik naprej 2020. Zmaga je pripadla Uradu Vlade Republike Slovenije za komuniciranje za projekt Model osrednjega klicnega centra za obveščanje in ozaveščanje javnosti v času epidemije.
V času trajanja epidemije covida-19 je vlada vzpostavila enotni klicni center z informacijami o novem koronavirusu. Prebivalci Slovenije so tako na enem mestu dobili vse pomembne informacije tako vladnih organov kot zdravstvenih ustanov.
Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah po desetih mesecih odločnih prizadevanj in prijateljskega sodelovanja z ameriškim veleposlaništvom v Sloveniji ponuja na ogled enega najdragocenejših razstavnih predmetov muzejske dediščine – kamen s površja Lune in repliko vesoljske obleke Neila Armstronga, ki jo je nosil na prvem sprehodu po Luni.
Slovenija je z današnjim dnem ena od petdesetih držav, ki imajo svoje satelite v vesolju. Danes so z izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelili raketo Vega s slovenskima satelitoma. Nanosatelit Trisat ima maso le 5 kilogramov in je namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike, z mikrosatelitom Nemo HD z maso 65 kilogramov pa bo možno Zemljo opazovati interaktivno. Slovenija je članica Evropske vesoljske agencije (ESA) od leta 2016. Temeljno poslanstvo ESA je spodbujanje sodelovanja izključno v miroljubne namene med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav in tehnologij ter njihove uporabe v vesolju.
